Šolski pouk v Radljah (Marenbergu) se prvič omenja leta 1727, ko je med požarom, ki je zajel trg Marenberg, zgorelo tudi šolsko poslopje. Novo šolsko poslopje je dal postaviti leta 1739 takratni marenberški župnik Mori. Šlo je za skromno leseno zgradbo, ki je bila krita s skodlami in je bila za pouk primerna le do konca stoletja. Do konca prve polovice 19. stoletja se je pouk odvijal v nekaterih trških hišah, npr. v župnišču in Rožnem dvoru.
V tem času je primanjkovalo ustreznega učiteljskega kadra, zato so v marenberški šoli zaposlili kar nekega mlinarja, ki je znal igrati violino. Sredi 19. stoletja je zraslo novo trdno šolsko poslopje južno od cerkve. Ker je bilo na razpolago več prostora, je bila šola od tedaj naprej trirazredna. Šole se je kmalu oprijelo ime »nemška šola«, saj je pouk v njej potekal izključno v nemškem jeziku. Gospodarske razmere so vplivale na naraščanje prebivalstva, naraslo je tudi število šoloobveznih otrok. Proti koncu 19. stoletja se je pojavila potreba po večji šoli. Trške oblasti so sprejele sklep, da se bo v Marenbergu postavilo novo šolsko poslopje. Kupili so 49 arov veliko zemljišče od trgovca Schobra in začeli z gradnjo. Pri pridobivanju denarja so pomagala razna nemška društva. Učiteljsko društvo iz Gradca je prispevalo kar 10.000 goldinarjev, vendar pod pogojem, da bo pouk na novi šoli potekal le v nemškem jeziku. 13. novembra 1898 je bila svečana otvoritev nove šole, ki so se je udeležili mnogi povabljeni gostje in zadovoljni domačini. Večja prostorska kapaciteta šolskega prostora je omogočila preskok na štirirazredno šolo.
Pouk je potekal v nemškem jeziku vse do konca 1. svetovne vojne, ko je začela po šolskih hodnikih odmevati samo slovenska beseda. Nemške učitelje so nadomestili slovenski, ki pa so sprva neradi prihajali v Marenberg, ki je ležal ob novonastali in še negotovi meji z Avstrijo. V obdobju med obema vojnama so šolsko zgradbo povečali za dve učilnici. Pouk se je v tem času začel odvijati tudi na Sv. Treh kraljih. Med drugo svetovno vojno je šola za štiri leta znova postala nemška z nemškimi učitelji. V njej se je vršila načrtna germanizacija slovenskih otrok. Konec vojne je prinesel nove spremembe: pouk v slovenščini, nov družbenoekonomski sistem in dodatne šolske prostore v nekdanjem evangeličanskem župnišču. V 50. letih 20. stoletja so prišli na šolo novi učitelji, število razredov se je večalo, šolski programi so se spreminjali. Na dotedanjem šolskem vrtu so začeli graditi novo šolo, ki je začela služiti svojemu namenu leta 1967. V novo šolo so se preselili učenci višje stopnje.
