| Gledališka skupina OŠ Radlje ob Dravi |
|
|
Smo še vedno brez "ta pravega imena". Pa povejte, kako naj se ob stotih nogah naše stonoge, ki je priskakljala v letošnjo predstavo, ukvarjamo še z imenom?! Dobra dva meseca smo se večkrat na teden po stonožje obuvali in sezuvali. Preštejte, kolikokrat smo se morali skloniti in si zavezati vezalke! Pa smo se zraven tudi nasmejali, še posebej tedaj, ko je kdo zamenjal kakšno besedo. Mogoče bomo te simpatične napakice zbrali in z njimi razveselili tudi vas. Vaj je bilo veliko, jutranjih, popoldanskih, celo med zimskimi počitnicami smo se dvakrat dobili. V tednu od 9. do 13. marca pa smo že nastopali pred publiko. Imeli smo kar štiri nastope – za drugošolce, za tretješolce in petošolce. Najvažnejši nastop pa se je zgodil v petek, 13.! Sodelovali smo na Regijskem srečanju otroških gledaliških skupin v Vuzenici. Zadovoljni smo z našim nastopom, všeč je bil gledalcem, tudi strokovna spremljevalka nas je pohvalila, seveda pa nam je tudi svetovala, kako se da predstavo še izboljšati. Boris A. Novak STOTISOČNOGA Priredba in režija: Blanka Dlopst Koreografija: Vlasta Pavlič Kostumografija: Franja Pečonik Glasba (avtorska): Simona Štumberger Pomoč pri organizaciji: Monika Ravnjak Igrajo: Jerneja Pečnik, Karin Rošker, Zala Ravnjak, Jaka Kure, Rene Dopler, Iza Javornik, Anemarija Planšak, Brina Belšak, Urška Gradišnik, skupina otrok iz 2. a razreda Kratka vsebina Stonoga je metafora za otroka. Ta se v svojem vsakdanu, prav tako kot stonoga, srečuje s številnimi težavami – tu je težko zavezovanje čevljev in nasploh nenehne zahteve odraslih. Stonoga ne zmore vedno narediti vsega, kar pričakujejo od nje. Jezna je na svojih sto nog, za katere misli, da so največji vir vseh njenih težav. V svojem življenju se srečuje tudi z drugimi težavami, z boleznijo in smrtjo. Na srečo jo zna njena babica Stotisočnoga zmeraj potolažiti in ji povrniti omajano samozavest. Igra kljub vsemu povedanemu ni žalostna in mračna, pač pa iskriva, duhovita in polna nenavadnih ter smešnih situacij. |



