• 02 88 79 572
  • info@osradlje.si

proSTEMgirlsAI Erasmus+ KA229 2020

 

PREČNE PREDNOSTNE NALOGE:

  • Podpora priložnostim za vse pri pridobivanju in razvoju ključnih kompetenc, vključno z osnovnimi znanji: da se spodbuja zaposljivost, socio-izobraževalni in osebni razvoj, kot tudi sodelovanje v državljanskem in družbenem življenju. Prednost bodo dobili projekti, ki spodbujajo in krepijo razvoj ključnih kompetenc za vse posameznike, od zgodnjega otroštva pa skozi vse življenje. V hitro spreminjajočem se svetu to med drugim vključuje večjezične kompetence, podjetniško miselnost, kritično mišljenje in kreativnost, sodelovanje na področju znanosti, tehnologije, inženiringa, umetnosti in matematike (STE(A)M, science, technology, engineering, arts and maths), pa tudi spretnosti na področjih, kot so podnebni ukrepi, umetna inteligenca, vendar tudi družabne kompetence in učenje, kako se učiti. To naj bi vključevalo dejanja sodelovanja z akterji na področju raziskav in inovacij, civilne družbe ter zasebnega in javnega sektorja.
  • Socialno vključevanje: socialno vključevanje je krovna prednost v vseh sektorjih programa. Spodbujanje – zlasti z inovativnimi in celostnimi pristopi – posvajanja skupnih vrednot, enakosti, socialnega vključevanja, raznolikosti in nediskriminacije. Prednost bodo dobili projekti, ki podpirajo in ocenjujejo nove pristope k zmanjševanju razlik pri dostopu in uporabi formalnega in neformalnega izobraževanja, pa tudi projekti, ki se ukvarjajo z diskriminacijo, segregacijo in rasizmom. Program bo podpiral integracijo ljudi z migrantsko preteklostjo, kar vključuje zbiranje in razširanje dobrih praks v zvezi s to temo. Prednost bodo dobili tudi projekti, ki spodbujajo vzpostavljanje trajnostnih povezav med organizacijami, ki delujejo na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa ter družbe nasploh, tudi na lokalnih in regijskih ravneh.
  • Skupne vrednote, angažiranost in sodelovanje državljanov: program bo podpiral aktivno državljanstvo in etiko pri vseživljenjskem učenju; gojil bo razvijanje socialnih ter medkulturnih kompetenc, kritičnega razmišljanja in medijske pismenosti. Prednost bodo dobili tudi projekti, ki nudijo priložnosti za sodelovanje ljudi v demokratičnem življenju, socialno in državljansko udeleževanje tako v formalnih kot neformalnih učnih aktivnostih. Pozornost bo predvsem usmerjena v ozaveščanje in razumevanje konteksta Evropske unije, zlasti v zvezi s skupnimi vrednotami EU, načeli enotnosti in raznolikosti, kot tudi z njeno družbeno, kulturno in zgodovinsko dediščino.
  • Okoljski in podnebni cilji: program ima namen v vseh sektorjih podpirati ozaveščanje o okoljskih izzivih inizzivih, povezanih s podnebnimi spremembami. Prednost bodo dobili projekti, ki so usmerjeni v razvijanje kompetenc v različnih sektorjih, relevantnih za trajnostnost, razvijanje zelenih sektorskih spretnosti, strategij in metodologij, pa tudi v prihodnost usmerjeni učni načrti, ki bolje izpolnjujejo potrebe posameznikov. Program bo podpiral tudi testiranje inovativnih praks, da pripravi učence, osebje in mladinske delavce na to, da postanejo resnični dejavniki sprememb (npr. varčevanje z viri, zmanjševanje porabe energije in potrate, nadomeščanje emisij ogljičnega odtisa, izbiranje trajnostne hrane in možnosti mobilnosti itd.). Prednost bodo dobili tudi projekti, ki s pomočjo izobraževanja, usposabljanja, mladinskih in športnih aktivnosti omogočajo spremembe vedenja pri prednostnih izbirah posameznikov, navadah potrošnikov in načinu življenja.
  • Inovativne prakse v digitalnem obdobju: program bo podpiral uvajanje digitalnih tennologij ter inovativne in odprte pedagogike na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa. Posebna pozornost bo namenjena promociji enakosti med spoloma ter razlikam v zvezi z dostopom in uporabo le-teh s strani nezadostno zastopanih skupin. Program bo podpiral tudi uporabo Evropskega okvira za digitalno kompetenco izobraževalnega osebja, državljanov in organizacij, vključno z razvojem in uporabo prosto dostopnih izobraževalnih virov, prosto dostopnih učbenikov ter brezplačnega in odprtokodnega izobraževalnega programja. Prednost bodo dobile aktivnosti, ki spodbujajo inovativne metode in orodja za poučevanje, usposabljanje, učenje in ocenjevanje kot gonilnih sil izboljšav pri vseživljenjskem učenju.
  • Podpora izobraževalnemu osebju, mladinskim delavcem, vodjem izobraževanja in podpornemu osebju: prednost bodo imeli ukrepi, ki utrjujejo angažiranje in profesionalni razvoj pedagogov (npr. učiteljev, vodij usposabljanj, profesorjev, tutorjev, mentorjev, trenerjev, osebja pri izobraževanju in skrbi v zgodnjem otroštvu), mladinskih delavcev, izobraževalnih vodij (npr. ravnateljev, rektorjev, vodij oddelkov) in podpornega osebja (npr. asistentov, kariernih svetovalcev, kadrovskih specialistov v podjetjih). Posebna pozornost bo namenjena ukrepom, ki omogočajo boljšo obravnavo pri vključevanju in raznolikosti, tudi kulturni in jezikovni raznolikosti, z uporabo bolj raznolikega in prilagojenega poučevanja, usposabljanja in načina dela z mladino.
  • Preglednost in priznavanje spretnosti in kvalifikacij: prednost bodo imeli ukrepi, ki spodbujajo učno mobilnost in mobilnost delovne sile, ter ukrepi, ki olajšujejo prehode med različnimi ravnmi in vrstami učenja, prehode v svet dela ter med različnimi zaposlitvami. Program bo zlasti podpiral boljše storitve in informacije ali usmerjanje za učence, raziskovanje potenciala digitalnih tehnologij za omogočanje samodejnega medsebojnega priznavanja in potrjevanja – na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski ali mednarodni ravni – kompetenc, pridobljenih s priložnostnim in neformalnim učenjem. Program bo podpiral tudi učinkovito lansiranje in uvedbo novega okvira Europass ter dostopa do orodij in storitev za spretnosti in kvalifikacije.
  • Trajnostno vlaganje, kakovost in učinkovitost izobraževanja, usposabljanja in mladinskih sistemov: prednost bodo imeli ukrepi, ki podpirajo trajnostne modele financiranja, vključno z raziskovanjem inovativnih pristopov za zagotavljanje zadostnega in trajnostnega vlaganja v izobraževanje, usposabljanje in mladino, vključno s financiranjem in delitvijo
    stroškov na podlagi dosežkov, kot je to primerno.
  • Družbena in izobraževalna vrednost evropske kulturne dediščine ter njen prispevek k ustvarjanju delovnih mest, gospodarski rasti in socialni koheziji: prednost bodo imeli ukrepi, ki prispevajo k ozaveščanju o pomembnosti evropske kulturne dediščine prek izobraževanja, vseživljenjskega učenja, priložnostnega in neformalnega učenja, mladine in športa, vključno z ukrepi, ki podpirajo razvoj spretnosti, socialno vključevanje, kritično razmišljanje in udeležbo mladih. Spodbujali se bodo novi participativni in medkulturni pristopi k dediščini ter izobraževalne pobude za omogočanje medkulturnih dialogov med učitelji in učenci že od zgodnjih let.

Na področju šolskega izobraževanja bodo imeli prednost naslednji ukrepi:

  • Krepitev razvoja ključnih kompetenc (skladno s priporočilom Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje), na primer s spodbujanjem medsebojnega sodelovanja med različnimi učnimi načrti, spodbujanjem kreativnosti in inovativnih pristopov k učenju, inovativnih učnih okolij, sodelovanja z deležniki v lokalnih skupnostih in v tujini, podpiranjem učiteljev pri poučevanju na osnovi kompetenc in razvijanju ocenjevanja in preverjanja ključnih kompetenc.
  • Krepitev profilov učiteljskih poklicev, vključno z učitelji, vodstvenimi delavci in izobraževalci učiteljev, na primer z ukrepi: narediti poklic privlačnejši in bolj raznolik; okrepiti izbor, zaposlovanje in ocenjevanje (modeli ovrednotenja zaposlenih, ocenjevanja in povratnih informacij); okrepiti začetno izobraževanje ter nadaljnji poklicni razvoj učiteljev in njegove različne faze neprekinjeno povezati; omogočanje in znatno povečanje mobilnosti učiteljev, vključno s premagovanjem preostalih ovir; podpora učiteljem pri razvijanju inovativnih praks poučevanja ter novih metod ocenjevanja, zlasti za podpiranje učenja in poučevanja, ki je usmerjeno v kompetence; krepitev vodenja v izobraževanju, vključno s porazdeljenim vodenjem na šoli in vodenjem učiteljev.
  • Spodbujanje celostnega pristopa pri poučevanju in učenju jezikov (skladno s priporočilom Sveta o učenju in poučevanju jezikov), oblikovanje večje jezikovne raznolikosti v šolah, na primer prek: spodbujanja zgodnjega učenja jezika in zavedanja jezika; možnosti dvojezičnega poučevanja, še posebej na mejnih območjih in/ali na območjih, kjer prebivalci uporabljajo več kot en jezik; prevladujoče usmeritve v uporabo novih tehnologij kot podpore učenja jezikov; podpiranje integracije učenja jezikov v učne načrte s poudarkom na doseganju zadostne ravni kompetence do konca obveznega izobraževanja; podpiranje ustvarjanja šol z zavedanjem jezika.
  • Doseganje višje ravni dosežkov in zanimanja za znanost, tehnologijo, inženirstvo in matematiko (STEM). Ta prednostna naloga bo med drugim vključevala: spodbujanje razvoja nacionalnih strategij za STEM; razvijanje partnerstev med šolami, podjetji, visokošolskimi institucijami, raziskovalnimi institucijami in širšo družbo; spodbujanje učinkovitega in inovativnega pedagoškega pristopa in ocenjevanja; spodbujanje pristopa STE(A)M k izobraževanju s pomočjo interdisciplinarnega poučevanja predmetov STEM v kulturnem, okoljskem, ekonomskem, oblikovalnem kontekstu in drugih kontekstih, z udeležbo vseh akademskih disciplin.
  • Obravnavanje zgodnjega opuščanja šolanja in prikrajšanosti ter omogočanje uspeha vsem učencem, vključno z otroki z migrantskim ozadjem, na primer prek: krepitve sodelovanja med vsemi akterji v šolah ter z družinami in drugimi zunanjimi deležniki; izboljšanja prehodov med različnimi ravnmi izobraževanja; gojenja preventivnih pristopov in zgodnjega posredovanja; podpiranja mreženja šol, ki spodbujajo sodelovalne in celovite pristope k poučevanju in učenju; izboljšanja evalvacije in zagotavljanja kakovosti.
  • Razvijanje visoko kakovostnega zgodnjega izobraževanja in sistemov nege (skladno s priporočilom sveta ECEC), na primer: podpiranje začetnega in nadaljnjega poklicnega razvoja vsega osebja, ki sodeluje pri organiziranju, vodenju in nudenju zgodnjega izobraževanja in nege; ustvarjanje, testiranje ali uvajanje strategij in praks za spodbujanje sodelovanja vseh otrok v zgodnjem izobraževanju in negi, vključno z otroki, ki potrebujejo posebno podporo (npr. invalidni otroci ali otroci iz socialno in ekonomsko depriviligiranih okolij, otroci migrantov); podpiranje uvajanja okvira EU za kakovost zgodnjega izobraževanja in nege.
  • Oblikovanje kapacitet za spodbujanje in omogočanje priznavanja obdobij učenja v tujini (vključno z vključevanjem priporočil Sveta v zvezi s samodejnim medsebojnim priznavanjem), vključno s spodbujanjem priznavanja formalne izobrazbe in prečnih kompetenc, ki se razvijajo prek neformalnega in priložnostnega učenja, na primer prek: oblikovanja administrativnih kapacitet šol v podporo sodelovanju učencev v mednarodnih projektih in vrstniških izmenjavah, vključno z raziskovanjem potenciala posredniških organov, ki združujejo kapaciteto več šol; vzpostavljanje trajnih partnerstev med organizacijami, ki postavljajo čezmejne izobraževalne izmenjave v splošnem izobraževanju; spodbujanje vdelanih razrednih izmenjav ali programov mobilnosti učencev kot del šolskih programov; razvijanje in razširanje orodij in mehanizmov za pripravo, spremljanje in priznavanje obdobij v tujini; ter deljenje in podpora dobrim praksam.
  • Razvijanje močnih sistemov za zagotavljanje kakovosti za doseganje visokokakovostnega vključujočega izobraževanja ter povečanje zaupanja med državami glede kakovosti njihovih posameznih šolskih izobraževalnih sistemov, na primer s podpiranjem držav pri razvijanju sinergij med notranjimi in zunanjimi ocenjevanji, pri angažiranju deležnikov v procesi zagotavljanja kakovosti ali pri oblikovanju njihovih strategij zagotavljanja kakovosti tako, da podpirajo širši razvoj kompetenc