OZAVEŠČANJE O DEPRESIJI IN ANKSIOZNIH MOTNJAH PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH

Ohranjanje duševnega zdravja in preprečevanje nastanka duševnih stisk je pomembno v vseh starostnih obdobjih, še posebej pa v obdobju otroštva in mladostništva. Posamezniki s težavami v duševnem zdravju imajo slabše akademske dosežke, so manj zavzeti za delo v šoli, pogosteje izostajajo od pouka, imajo slabše odnose z vrstniki in starši ter pogosteje ne dokončajo šolanja (Meldrum, Venn in Kutcher, 2009).

Zaskrbljujoče je dejstvo, da je pojav depresije in anksioznih motenj v zadnjih letih pri otrocih in mladostnikih vse pogostejši (Jeriček Klanšček idr., 2018; Jeriček Klanšček, Lavtar in Pokrajac, 2007), v času epidemije zaradi novega korona virusa pa se je stanje še močno poslabšalo. Neobravnavane duševne motnje, še posebej depresija, pogosto vodijo v samopoškodovalno ali samomorilno vedenje. V Sloveniji samomor predstavlja drugi najpogostejši vzrok smrti pri mladostnikih starimi med 15 in 19 letom (za smrtmi zaradi prometnih nezgod). Vsako leto pri nas zaradi samomora umre okoli dvajset mladostnikov (Konec Juričič, Roškar in Jelenko Roth, 2016). Januarja 2021 pa je ljubljanska pediatrična klinika sporočila podatek, da je bilo v minulem letu (2020) zaradi resnega poskusa samomora pri njih hospitaliziranih za kar 30 % več otrok in mladostnikov kot v letu prej (2019), kar jasno kaže na izrazit negativen vpliv epidemiološke situacije na duševno zdravje slovenskih otrok in mladostnikov (RTV SLO, 2021).

Prispevek na to temo si lahko ogledate na:
https://val202.rtvslo.si/2021/01/botrstvo-246/

Ključno vlogo pri prepoznavanju znakov in dejavnikov tveganja za pojav depresije in anskioznih motenj imate starši, saj svoje otroke najboljše poznate. Morate pa se zavedati, da na določene dejavnike tveganja žal nimate vpliva. V priloženih dokumentih si lahko preberete več o depresiji in anksioznih motnjah pri najstnikih ter kako zmanjšati tveganja za njihov pojav.

V primeru prepoznavanja težav s področja duševnega zdravja, se lahko obrnete na Šolsko svetovalno službo ali na druge institucije (navedene v dokumentu Smernice za starše).

Šolska psihologinja,

Katja Ošlak

Jeriček Klanšček, H., Lavtar, D. in Pokrajac, T. (2007). HBSC Slovenija 2006: Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.

Jeriček Klanšček, H., Roškar, S., Vinko, M. in Hočevar Grom, A. (ur.) (2018). Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Konec Juričič, N., Roškar, S. in Jelenko Roth, P. (2016). Prepoznavanje in obravnava depresije in samomorilnosti pri pacientih v ambulanti družinskega zdravnika: Priročnik za strokovnjake na primarni zdravstveni ravni. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Meldrum, L., Venn, D. in Kutcher, S. (2009). Mental health in schools: How teachers have the power to make a difference. Health and Learning Magazine, 8, 3–5.

RTV SLO. (2021). Pridobljeno s https://val202.rtvslo.si/2021/01/botrstvo-246/