V šolski knjižnici je te dni potekal prav poseben obisk – ne sicer od pravega trola, a prav zagotovo od njegovih zgodb. Vsi vemo, da naj bi v šolski kleti prebival zanikrn trol, ki rad ustahuje našega hišnika. Zato so se učenci odločili, da bodo naredili nekaj pogumnega in prijaznega: narisali so risbice, s katerimi bi omehčali njegovo kamnito srce.
Ustvarjalnosti ni manjkalo – nastale so risbe vesele narave, prijaznih obrazov, mavric in celo čisto pravih trolčkov, nasmejanih od ušesa do ušesa. Vse te izdelke bomo kmalu predali našemu šolskemu trolu. Morda se bo, ko bo videl, koliko dobrega se skriva v srcih učencev, res spremenil. Kdo ve – mogoče se nam bo nekoč celo pokazal v šolski avli, prijazen in ne več godrnjav.
Poleg ustvarjanja pa so učenci v knjižnici poslušali še poučno pravljico o trolu Toniju, ki je živel v gozdu in nesramno kričal na mimoidoče. Nekega dne je do njega stopila zajčica – a posebna zajčica. Bila je gluha in zato je ni prestrašil noben njegov strašni krik. Ker ni slišala njegovih grobih besed, se jih tudi ni ustrašila. S svojo mirnostjo in prijaznostjo je Toniju pokazala, da lahko svet vidi drugače. Trol je spoznal, da je bolje biti prijazen – tako kot zajčica – kot pa “trolati” vse okoli sebe.
